Prevajanje poezije
Prevajanje poezije je ena izmed težjih oblik literarnega prevajanja. Ameriški pesnik Robert Frost je nekoč zapisal, da so pesmi neprevedljive, da se »poezija izgubi v prevodu« (»Poetry is what gets lost in translation«). Ali to res drži, je že vrsto let pereča tema prevajalske skupnosti. Zagotovo pa je prevajanje poezije povsem svojevrstna oblika prevajanja.
Več kot prevod
Pri prevajanju poezije mora biti prevajalec vešč ne le prevajalskih spretnosti, torej poznati oba jezika in njune specifike, ampak mora imeti tudi poglobljeno znanje o poeziji nasploh in nekaj »umetniške žilice«. Pri prevodu namreč ni pozoren le na jezikovno ustreznost, ampak na ohranjanje ritma, rime in ostalih melodičnih figur.
Je to svobodno prevajanje?
Prevajalec mora na primer prepoznati metafore in onomatopeje, hkrati pa poskrbeti, da pesem v ciljnem jeziku doseže enak učinek kot v izvirniku. Prav zato je prevajanje poezije najbolj »svobodno prevajanje«. Same besede tu ne morejo biti merilo in velikokrat je raven jezikovne enakosti nižja zaradi upoštevanja ostalih meril dobrega prevoda poezije. Še vedno je ohranjena ideja, vendar ne nujno z istimi besedami.
Za primerjavo si poglejte izvirnik Shakespearovega soneta 130 in njegov slovenski prevod.
Sonnet 130
My mistress' eyes are nothing like the sun;
Coral is far more red than her lips' red;
If snow be white, why then her breasts are dun;
If hairs be wires, black wires grow on her head.
I have seen roses damask'd, red and white,
But no such roses see I in her cheeks;
And in some perfumes is there more delight
Than in the breath that from my mistress reeks.
I love to hear her speak, yet well I know
That music hath a far more pleasing sound;
I grant I never saw a goddess go;
My mistress, when she walks, treads on the ground:
And yet, by heaven, I think my love as rare
As any she belied with false compare.
(William Shakespeare)
Sonet 130
Ne, ona nima žametnih oči
in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni;
in usta bi se od koral ločila;
sem videl rože bele in rdeče -
na njenih licih take ne cveto;
in so dišave, mnogo bolj dehteče,
kot vonj, ki veje njeno ga telo;
njen glas poslušam rad, četudi vem,
da zvoki strun prijetneje zvene;
kako boginje hodijo, ne vem;
ko ona hodi - stopa kot ljudje;
in vendar se mi zdi bolj očarljiva
kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
(Prevedel Janez Menart)
Pri petju moramo upoštevati melodijo
Še posebej pomemben je ustrezen ritem poezije v pesmih, ki so namenjene petju. V prevodu se mora besedilo enako skladati z melodijo, kot se je v izvirniku, kar pa ni vedno najlaže doseči.
Prevajanje poezije je zapleteno, zato je bolje, da ga zaupate izkušenim prevajalcem s pesniško žilico. Pesem, ki v prevodu ne zveni tako dobro kot v izvirniku, bo težje uspela na tujem trgu.
Imate vprašanja? Pokličite nas ali nam pišite!
Za dodatne informacije in naročilo prevoda nas pokličite na telefonsko številko 01 541 00 33 oziroma 030 650 255 ali pošljite e-sporočilo na e-naslov prevodi@lingula.si.
